Če pogledamo različne oglase za takšne ali drugačne načine odpravljanja moške plešavosti, se zdi, da imajo z izpadanjem las težave zgolj moški. A resnica je drugačna. Kar dve tretjini žensk se z njim srečata enkrat v življenju, zato ni čudno, da jih ta problem vznemiri vsaj toliko kot moške, če ne še bolj.
Kako lasje rastejo?
Lase sestavlja beljakovina keratin, ki gradi tudi nohte in zunanjo plast kože. Del lasu, ki ga vidimo, češemo in negujemo, je tako imenovani lasni cilinder ali steblo. Gre za mrtvo tkivo, ki ga izdelujejo lasni mešički - drobne čebulice pod površino lasišča.
Lasje se nenehno obnavljajo. Njihov življenjski cikel je sestavljen iz treh obdobij, ki se pod normalnimi pogoji nenehno ponavljajo. Odraslemu človeku tako zraste ob normalnih pogojih 100 000 do 150 000 las, ki se nenehno obnavljajo - rastejo (približno 1 cm na mesec) in izpadajo. Ponavadi odrasla oseba izgubi v povprečju 50 do 100 las dnevno.
Izpadanje las
Problem izgubljanja las se začne, kadar večina las predčasno dozori. Novi lasje so vedno krajši in tanjši, lasni mešiček se pomanjša in sčasoma odmre. Posledica je lahko delna ali popolna plešavost (alopecija). Verjetnost tega je pri moških mnogo večja kot pri ženskah.
Vzroki za plešavost
Plešavost je prav redko posledica osnovne bolezni, lahko pa se pojavi po nenadni hudi bolezni, pri nekaterih hudih okužbah z visoko vročino ali dolgotrajnih boleznih, npr. boleznih ščitnice in slabokrvnosti zaradi pomanjkanja železa. Lasje enakomerno izpadajo, po učinkovitem zdravljenju osnovne bolezni pa spet zrastejo.
Izgubo las lahko povzročijo tudi citostatiki (zdravila proti raku), podoben, čeprav manj izrazit učinek imajo lahko tudi zdravila proti strjevanju krvi (antikoagulansi), nekatera zdravila proti depresiji, visokemu krvnemu tlaku, kontracepcijske tablete in veliki odmerki vitamina A. Na izpadanje las ima precejšen vpliv tudi telesni stres, kot so npr. velike operacije.
Zelo značilna in prav posebna bolezen, kjer večina ljudi izgubi lase samo na omejenih predelih lasišča, pa je lisasta plešavost (alopecia areata). Le-ta se kaže v obliki golih lis (velikosti kovanca) na lasišču.
Žal pa je mnogo vzrokov za izgubo las tudi še nepojasnjenih.
Plešavost pri moških in ženskah
Kar 80% moških trpi zaradi bolj ali manj opazne plešavosti. O »moški plešavosti« govorimo, kadar lasje izpadajo na sprednjem delu lasišča (»visoko čelo«) in na vrhu glave ter se hkrati redčijo na temenu. Ta oblika je značilno genetsko pogojena, torej je povezana z dednostjo.
Drugi pogosti vzroki izgubljanja las pa so nezdravo lasišče zaradi prhljaja, pretiranega delovanja lojnic ter psihofizični stres.
Pri ženskah so v mnogih primerih vzroki izpadanja las hormonskega izvora, v glavnem pa psihofizični stres, nosečnost, porod (2-3 mesece po porodu), dojenje, menopavza, shujševalne diete, nepravilna prehrana (pomanjkanje beljakovin in železa), uživanje nekaterih zdravil.
Lasje pogosto začnejo slabeti tudi zaradi pretirano agresivnih sredstev za nego las, trajne, barvanja ali nepravilne nege in pod vplivom UV žarkov. Obstaja pa tudi »ženska plešavost«, ki je prav tako podedovana, vendar se razlikuje od »moške plešavosti«. Prvi znaki takšnega izpadanja se pojavijo med 25. in 30. letom. Večina žensk redčenje las opazi na vrhu glave.
Plešavost ženskega tipa ima približno polovica žensk, ki jih doleti izpadanje las.
Kaj lahko naredimo za zdravje naših las?
Varujte svoje lase!
Če ste zaskrbljeni zaradi izpadanja las, bodite z njimi obzirni. Pri negi bodite nežni, čim bolj se izogibajte močnim kemičnim preparatom ter agresivnim mehanskim postopkom .Na prostem lase zavarujte pred soncem s pokrivalom ali pa raje ostanite v senci.
Če ste v fazi izpadanja las, ki je le prehodnega značaja, so vam poleg zgoraj naštetih ukrepov, ki jih skušajte vpeljati v vsakodnevno življenje, v lekarnah na voljo pripravki, s katerimi lahko še dodatno poskrbite za pravilno prehrano vašega lasišča in s tem preprečite izpadanje las.
Na razpolago so vam pripravki v obliki kapsul, tablet in šamponov, ki vsebujejo vse vitalne snovi, ki izboljšajo začetek rasti, razvoj in obnovo las. Gre zlasti za vitamine skupine B - energostimulatorje (tiamin, riboflavin, piridoksin), folno kislino, inozitol, biokatalizatorje-železo, cink, baker, silicij ter aminokislino cistein. Tem pripravkom je dodan tudi medicinski kvas, kot naravni vir encimov, vitaminov skupine B, biotina in oligoelementov. Na voljo so tudi šamponi za različne tipe las (mastne, suhe, poškodovane,...) ter ampule, katerih vsebino vtrete na lasišče. Za masažo lasišča se priporoča tudi losjon, ki vsebuje brezov sok, kateremu so že nekoč pripisovali posebno zdravilno moč (Brezov losjon). V kombinaciji z tinkturo paprike, ki pospešuje prekrvavitev na lasišču, salicilno kislino, ki mehča in lušči poroženele dele, mentolom, ki blaži srbenje in perujskim balzamom, ki pospeši tvorbo novih celic, zelo ugodno vpliva na rast in krepitev las ter preprečuje njihovo izpadanje, odpravlja pa tudi prhljaj.
Nasvet
Do svojih las bodite kar se da usmiljeni in jim privoščite vse najboljše, kajti lepi in gosti lasje imajo vzrok.
Anita Ritonja Kralj, mag.farm.
Ponedeljek, 19. 11. 2007
Badelj, pegasti (Silybum marianum)
Pegasti badelj ima kot zdravilna rastlina dolgo tradicijo. Njegova uporaba sega v čas Kristusovega rojstva, ko so koreniko uporabljali za vzpodbujanje bruhanja. Iz 16. in 17. stoletja imamo podatke o ugodnem vplivu njegovih plodov na jetra.
Slovenska odredba o razvrstitvi zdravilnih rastlin ga razvršča med hrano, razen če se nahaja v zahtevnejših farmacevtskih oblikah.
Kot drogo uporabljamo zrele, posušene plodove, ki jim odstranimo ščetinasto kodeljico ali posušene nadzemne dele rastline, ki jih nabiramo v času cvetenja.
Plodovi vsebujejo silimarin, mešanico flavolignanov. Številne študije dokazujejo učinkovitost silimarina pri zdravljenju in preprečevanju jetrnih okvar, ki jih povzročajo strupi, na primer alkohol, pa tudi tkivni strupi, ki nastanejo zaradi motenj v jetrnem delovanju pri raznih vnetjih in kroničnih spremembah.
Izvlečki iz semen ugodno vplivajo na povišanje jetrnih encimov v zvezi z žolčnimi obolenji. Silimarin deluje proti številnim jetrnim strupom tako, da spremeni zunanjo zgradbo sten jetrnih celic, prepreči vdor strupom in pospeši delovanje encima polimeraze ter poveča sintezo beljakovin v ribosomih.
Aktivira encime v jetrih, ki razgrajujejo tuje snovi in vzpodbuja celično obnovo po predhodni poškodbi.
Čaj iz zeli se uporablja za pospeševanje prebave, pijemo sveže pripravljenega, dve do tri skodelice na dan. Za pripravo uporabimo pol čajne žlice zeli, ki jo prelijemo z 200 ml vrele vode, pustimo stati 5-10 minut.
Tablete ali kapsule vsebujejo standardizirane izvlečke silimarina.
Smiljana Beznec Bürgermeister, mag.farm., spec.
Sreda, 3. 10. 2007
Suha koža
Suha koža je manj prožna, je izsušena, razpokana, srbi in se lušči, lahko pa postane celo razdražena in vneta. Najpogosteje se izsuši koža goleni in stegen, rok in ob straneh trupa. Resnejše bolezni, pri katerih se pojavlja suha koža, kot so podedovane motnje poroženevanja kože, imenovane ihtioza, ali psoriaza pa bolnika še dodatno psihično obremenijo.
Ta neprijetnost se pogosteje pojavi v hladnem času leta, zaradi nizke vlage v zraku in ogrevanja prostorov. Naravno lipidno bariero, ki ščiti kožo pred izsušitvijo, uniči tudi prepogosto kopanje v vroči ali močno klorirani vodi, uporaba penečih kopeli ali agresivnih mil in šamponov, pa tudi uporaba ( deodorantov in antibakterijskih izdelkov.
Odpravljanje in omilitev vzrokov za suho kožo
Manj pogosto kopanje ali tuširanje, ki naj traja največ 15 minut.
Uporaba mlačne, ne vroče, vode.
Uporabljati kar se da malo mila in omejiti njegovo uporabo le na obraz, pazduhe in intimne dele. Primerna so trda in sintetična mila, ki ne vsebujejo dišav in imajo kisli pH (5,5).
Kožo je treba po kopanju brez drgnjenja le nežno osušiti.
Kako navlažiti kožo?
Kopel za nego suhe kože se izvaja 10 - 20 minut v mlačni vodi, kar privede do povečanja vsebnosti vode v roženi plasti, ki nabrekne. Kopeli nato dodamo Olivno olje, ki tvori na površini kože tanek maščobni film in za kratek čas ujame vlago v roženo plast. Takoj po kopanju, ko je koža še vlažna, nanesemo gosto, mastno, vlažilno kremo (Hladilna krema ali Hladilno mazilo), če pa je masten občutek na koži moteč, so primerni tudi izdelki z naravnimi vlažilnimi faktorji (ureo, glicerolom ali alfa hidroksi kislinami), ki vlago v koži še dodatno zadržijo (Hidraderm krema ali losjon in Glicerinska krema). Ne priporoča se uporaba izdelkov, ki vsebujejo alkohol.
V zaprtih prostorih po možnosti uporabljajmo dobro vzdrževane vlažilce zraka.
Izbirajmo oblačila iz naravnih materialov, kot sta bombaž in svila. Izogibati se je treba oblačilom iz volne in sintetike, saj lahko ti dražita celo zdravo kožo. Pri pranju je treba uporabljati čim manj mehčalca, pralna sredstva pa naj bodo brez dišav in barvil.
Čez dan popijmo dovolj tekočine.
Na srbeča mesta je dobro polagati hladne obkladke, če pa je srbenje neznosno, se je treba oglasiti v lekarni ali obiskati zdravnika, saj je suha koža lahko tudi znak hujšega obolenja (psoriaza, obolenja ščitnice, dehidracija zaradi hude driske, bruhanja ali visoke vročine). Kožo izsuši tudi pretirano uživanje alkohola, kofeina in zdravljenje z nekaterimi zdravili (diuretiki, antihistaminiki in izotretinoin). Zdravnika je treba obiskati tudi, če:
se pojavi srbenje brez vidnega izpuščaja,
srbenje moti spanec,
se pojavijo odprte ali vnete rane zaradi praskanja,
so na koži velika področja luskaste kože ali kože, ki se lušči,
se z običajnimi ukrepi ne da odpraviti izsušenosti in srbenja kože.
Slez je 60 do 150 cm visoka trajna zelika. V zdravilne namene se uporabljajo tako korenine (Radix Althae), kot tudi listi (Folium Althae) in cvetovi (Flos Althae).
Slez vsebuje predvsem sluzi, škrob, sladkor, pektin, čreslovine, asparagin ter soli.
Že v starem veku je bila slezova korenina zelo cenjena. Pripisujejo ji številne lastnosti: pomirja kašelj, olajša izkašljevanje, mehča sapnično sluz in ščiti sluznico. Zato ga uporabljamo notranje za zdravljenje katarja dihalnih poti s spremljajočim kašljem ter vnetne ustne in žrelne sluznice. Po novejših dognanjih deluje proti nekaterim kužnim bakterijam. Ne deluje protivnetno.
Glavna sestavina droge je sluz, zato se uporablja notranje za pomirjanje suhega dražečega kašlja, zunanje pa za blažitev sluzničnih vnetij, denimo za izpiranje nosne sluznice. Slezovi pripravki ugodno učinkujejo pri kašlju, oslovskem kašlju, bronhitisu in pljučnem katarju. Zelo dobri uspehi so tudi pri bronhialni astmi.
KAŠELJ
Kašelj je fiziološki pojav, ki predstavlja naravni odziv organizma na dražljaje v dihalnih poteh. Vzroki za nastanek kašlja so številni. Najpogostejši so draženje dihalnih poti, okužbe z bakterijami in virusi, alergijske bolezni, astma, pljučnica, tuberkuloza, neželeni učinki nekaterih zdravil (β-blokatorji, nesteroidni antirevmatiki, aspirin), pa tudi psihološki vzroki.
Glede na trajanje ločimo akutni kašelj, ki nastane zaradi okužbe dihal in traja največ en teden ter kronični kašelj, ki traja najmanj tri tedne. Lahko se pojavi v obliki neproduktivnega, suhega, dražečega kašlja ali produktivnega, kjer je prisotna gostejša sluz. Neproduktivni kašelj zdravimo z antitusiki, ki pomirjajo kašelj. Produktivni kašelj vedno zdravimi z ekspektoransi, ki olajšajo izkašljevanje. Njihov glavni učinek je redčenje nastale sluzi.
V Galexu smo razvili kozmetično kolekcijo Thermalium z velikim deležem termomineralne vode iz Moravskih Toplic.
Kolekcijo sestavljajo:
Nočna krema
Dnevna krema
Krema za roke
Krema za telo
Losjon za telo
Kozmetično kolekcijo Thermalium lahko kupite v wellness centru Thermalium v Moravskih Toplicah, po novem letu pa tudi v ostalih Panonskih termah. Več o tem na www.thermalium.si.
Koristni nasveti o zdravilnih rastlinah.